Avtor Sporočilo
<  Družinsko pravo  ~  Preživnina zakonca in delež v podjetju
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
Talia
PrispevekObjavljeno: Pet 30 Dec, 2016 4:33  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pet Dec 2016 4:29
Prispevkov: 2

imam naslednje vprašanje:
z možem živiva ločeno 8 let, v času, ko se je odselil, sem jaz bila brez službe, ne po svoji krivdi, sem invalid 3.kategorije in me zdaj že 2 leti vodijo na Zavodu za Zaposlovanje kot trajno nezaposljivo osebo. Od SPIZ-a dobivam 270 eur kot nadomestilo za nezaposlenost. V lasti imam hišo, ki pa je predmet darilne pogodbe med mojo mamo in mano. Mož je v času, ko sva še živela skupaj, ustanovil podjetje skupaj s partnerjem. Do lanskega leta je še imel prijavljeno skupno bivališče na mojem naslovu. Zdaj bi se uradno ločila, vendar pa sem jaz hotela preživnino, ker sem nezaposlena in nimam možnosti zaposlitve, poleg prvotne težave, zaradi katere imam 3.kategorijo, so se pojavile še druge zdravstvene težave. Kolikor sem videla, bi mi po zakonu morala pripadati preživnina, vendar pa baje sodna praksa pravi drugače-da bi morala preživnino zahtevati takoj, ko sva se razšla, česar pa jaz nisem vedela. Do zdaj so mi pomagali starši, zdaj pa mi ne morejo več. Zanima me, kako je res s tem in kako je s podjetjem, ki ga imata mož in njegov partner in je bilo ustanovljeno v času, ko sva še živela skupaj. Stara bom 55 let. Hvala za odgovor in lep pozdrav
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Pet 30 Dec, 2016 11:18  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1013

Po sodni praksi je tožbo na preživnino mogoče vložiti v roku 1 leta od prenehanja življenjske skupnosti. Na to, kdaj je prenehala življenjska skupnost ne vpilva dejstvo, kje je imel zakonec prijavljeno stalno bivališče; zagotovo je prenehala takrat, ko se je mož odselil. Tudi če bi se dalo raztegniti zakonske določbe tako, da bi tožili na preživnino hkrati z razvezo, šteje, da bi morali biti pogoji za določitev preživnine (to da nimate sredstev za preživljanje in da niste sposobna teh sredstev zagotoviti) izpolnjeni že takrat, ko se je mož odselil; dejstvo, da ste 8 let preživeli brez njegove pomoči, kaže na to, da ti pogoji niso bili izpolnjeni.

Dokazati boste morali, da brez svoje krivde niste zaposleni in da nimate sredstev za življenje. Samo da ste trajno brezposelna še ne pomeni nujno, da nimate sredstev za življenje; kriterij za brezposelnost namreč ni enak kot kriterij za (ne)sposobnost lastnega preživljanja. Trajna brezposelnost je namreč "birokratska" kategorija, v postopku določanja preživnine pa se upoštevajo dejanske, konkretne okoliščine. 3. kategorija invalidnosti pomeni, da določeno delovno zmožnost še vedno imate, tako da se lahko pojavi problem z dokazovanjem, da ne morete pridobivati sredstev za svoje preživljanje (ne nujno v rednem delovnem razmerju, pač pa z drugimi oblikami dela (npr. razne popoldanske obrti itd.)).

Poleg tega se upošteva morebitno premoženje, ki ga imate. Če imate hišo in lahko z njo razpolagate, to predstavlja vir za vaše preživljanje (lahko jo npr. oddate v najem). Kako ste hišo pridobila, ni pomembno.

Kot rečeno, pri ugotavljanju vaše sposobnosti za preživljanje se bo upoštevalo stanje, kakršno je obstajalo ob prenehanju življenjske skupnosti; če so se dodatne težave pokazale kasneje, na dolžnost preživljanja ne vplivajo.

Višina preživnine je taka, da zadošča za minimalno socialno varnost preživljanca. Če je to mogoče zagotoviti s prejemki iz naslova nadomestila za brezposelnost oziroma iz pravic PIZ (oziroma iz vašega drugega premoženja), potem preživnina ne bo določena.

Če je bil ustanovitveni kapital za moževo družbo zagotovljen iz vajinega skupnega premoženja, potem je tudi njegov delež v družbi skupno premoženje in lahko zahtevate delež. Enako velja za vse ostalo skupno premoženje, ki sta ga ustvarila.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Talia
PrispevekObjavljeno: Pet 06 Jan, 2017 23:54  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pet Dec 2016 4:29
Prispevkov: 2

Hvala za odgovor, vendar mi nekaj zadev iz napisanega ni jasno.
Namreč, Zakon o družinskih razmerjih pravi drugače:
(1) Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana.
(2) S tožbo iz prejšnjega odstavka sme zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
Iz navedenega sklepam, da sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku razveze, nikjer pa ne piše, da bi jo moral zahtevati, ko preneha zakonska skupnost (ko se mož odseli). Konec koncev bi lahko jaz mislila, da se bo vrnil nazaj, sploh, ker je bil do lanskega leta prijavljen na mojem naslovu. Zakaj je potem sodna praksa drugačna od zakona?
Navajate, da ni bilo pogojev za zahtevo preživnine, kako to, če sem bila nezaposlena in to ne po svoji krivdi, zakonec pa je po zakonu dolžan drugemu zakoncu pomagati (tako pravi zakon). Da sem 8 let sploh lahko preživela, so mi pomagali moji starši, saj 270 eur od PIZ-a ni dovolj niti za položnice. Naprej navajate, da bi lahko oddajala hišo-gre za vikend, ki je bil spremenjen v bivalno hišo in bi jo res zelo težko oddala, razen, če se jaz odselim pa ne bi imela niti za svojo najemnino.
Glede na odgovore, imam občutek, da sodna praksa podpira tistega zakonca, ki je kriv za razpad življenjske skupnosti in ki ima dovolj sredstev za preživljanje samega sebe. se pravi, je zaposlen in zdrav.
Zanima me še, kako je z deležem v podjetju, ki je nastalo v času zakonske skupnosti-se deli ustanovni kapital , se deli vrednost podjetja ob razpadu življenjske skupnosti ali se deli delež v podjetju, kakršno je ob uradni razvezi zakona?
Hvala za odgovor.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Sob 07 Jan, 2017 0:17  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1013

Talia je napisal/a:
Hvala za odgovor, vendar mi nekaj zadev iz napisanega ni jasno.
Namreč, Zakon o družinskih razmerjih pravi drugače:
(1) Nepreskrbljeni zakonec sme zahtevati preživnino v postopku za razvezo zakonske zveze, lahko pa tudi s posebno tožbo, ki jo mora vložiti v enem letu, odkar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana.
(2) S tožbo iz prejšnjega odstavka sme zakonec po koncu postopka za razvezo zakonske zveze zahtevati preživnino le, če so pogoji za preživljanje obstajali že v času razveze in obstajajo tudi, ko zakonec zahteva preživnino.
Iz navedenega sklepam, da sme nepreskrbljeni zakonec zahtevati preživnino v postopku razveze, nikjer pa ne piše, da bi jo moral zahtevati, ko preneha zakonska skupnost (ko se mož odseli). Konec koncev bi lahko jaz mislila, da se bo vrnil nazaj, sploh, ker je bil do lanskega leta prijavljen na mojem naslovu. Zakaj je potem sodna praksa drugačna od zakona?


Sodna praksa ni drugačna od zakona. Podala sem vam svoje stališče, če se z njim ne strinjate lahko seveda ukrepate drugače.

Talia je napisal/a:
Navajate, da ni bilo pogojev za zahtevo preživnine, kako to, če sem bila nezaposlena in to ne po svoji krivdi, zakonec pa je po zakonu dolžan drugemu zakoncu pomagati (tako pravi zakon). Da sem 8 let sploh lahko preživela, so mi pomagali moji starši, saj 270 eur od PIZ-a ni dovolj niti za položnice. Naprej navajate, da bi lahko oddajala hišo-gre za vikend, ki je bil spremenjen v bivalno hišo in bi jo res zelo težko oddala, razen, če se jaz odselim pa ne bi imela niti za svojo najemnino.


Razlika je med tem, ali je nekdo nezaposlen brez svoje krivde in tem, ali ni sposoben, da bi se sam preživljal.

Talia je napisal/a:
Glede na odgovore, imam občutek, da sodna praksa podpira tistega zakonca, ki je kriv za razpad življenjske skupnosti in ki ima dovolj sredstev za preživljanje samega sebe. se pravi, je zaposlen in zdrav.


Koncept, da je eden od zakoncev kriv za razpad življenjske skupnosti je v nasprotju s slovenskim pravom. Krivde za razpad zveze se ne sme ugotavljati, niti na to "krivdo" ne smejo biti vezane nobene posledice. Zakonec, ki se ni SPOSOBEN preživljati je varovan, pod pogojem, da se ni sposoben preživljati že takrat, ko ekonomska skupnost razpade.

Talia je napisal/a:
Zanima me še, kako je z deležem v podjetju, ki je nastalo v času zakonske skupnosti-se deli ustanovni kapital , se deli vrednost podjetja ob razpadu življenjske skupnosti ali se deli delež v podjetju, kakršno je ob uradni razvezi zakona?
Hvala za odgovor.


Deli se lahko samo premoženje, ki je obstajalo v času razpada ekonomske skupnosti zakoncev. Če spada možev delež v d.o.o. v skupno premoženje, potem se ta delež deli tako, da vsak od zakoncev dobi del tega deleža. S tem dobi upravljalske pravice v družbi, pravico do dobička itd. NE dobi pa direktno premoženja te družbe. Če je prišlo do spremembe vrednosti deleža od razpada skupnosti dalje, potem se ta sprememba ne upošteva. Lahko pride do dogovora, da zakonec vrednost vašega deleža na skupnem premoženju izplača, tako da ne dobite deleža pač pa denar; podobno lahko določi sodišče, če mož izkaže pravni interes, da ohrani celotni delež.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Stran 1 od 1
pravniki.info Seznam forumov  ~  Družinsko pravo

Objavi novo temo   Odgovori na to temo


 
Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu