V pravdi je tožnik tožil na ničnost kupoprodajne pogodbe med prodajalec in kupcem, hkrati pa še na izstavitev ZK dovolila od prodajalca, vse na temelju tega ker naj bi on že 15 let prej njuno kupoprodajno pogodbo sklenil kupoprodajno pogodbo, vendar je priznal, da zadeve ni res nikol vpisal v ZK, tako da za to ni vedel nihče.
Prodajalec je dobil nepremično kot dedič, na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju, kupec pa jo je nato kupil na podlagi njegovega vpisa v ZK, na podlagi zaupanja v to kar tam piše, in dejstva, da je imel prodajalec pravnomočen sklep o dedovanju, na podlagi katerega je bil vpisan v ZK ob prodaji.
Vprašanje je, kako je sodišče legalno smelo razveljaviti tako pogodbo (pa tudi če jo je -sodba se utemeljuje na nedobri veri kupca??), kako hudiča je šlo poleg ničnosti kupoprodajne pogodbe celo tako daleč, da je celo prodajalcu (drugi toženi stranki) še dodatno naložilo, da je dolžan izstaviti ZK dovolilo če pa mu je nepremičnino v last dalo sodišče na poldagi pravnomočnega sklepa o dedovanju.
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu
