Avtor Sporočilo
<  Izvršilno pravo  ~  Ugovor tretjega
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
burmi
PrispevekObjavljeno: Sob 06 Jul, 2019 17:14  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

Ali mi ve kdo razložiti, kaj je termin "Ugovor tretjega zoper sklep o izvršbi mora biti vložen do konca izvršilnega postopka"?
Gre za primer rubeža premičnin. Kdaj je KONEC IZVRŠILNEGA POSTOPKA? Ali je to, ko rubežnik že rubi, ali kdaj?
Hvala.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Ned 07 Jul, 2019 13:48  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1500

Ko sodišče izda sklep o ustavitvi postopka.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Ned 07 Jul, 2019 16:01  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

Zanimivo. Če torej pravilno sklepam, lahko dolžnik rubež zavleče v nedogled, leta in leta! Konkretno govorim za premičnine. Sin je dolžan, sodišče izda sklep o izvršbi na premičnine, izvršitelj popiše stvari, en dan pred razpisano dražbo pa sodišče dobi mamin ugovor, da je lopata mamina in sodišče izvršbo ustavi! In tako mama vlaga ugovore, vedno dva dni pred napovedanim rubežem! Ne vem, ali ni smiselno, da je ugovor tretjega možen nazadnje takrat, ko rubežnik popiše stvari in tretji potem ugovarja, da je to in to njegovo? Kaj pa naj bi pomenilo tole: "Hkrati z ugovorom mora zahtevati tudi, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Nadaljnji postopek je smiselno podoben postopku z ugovorom dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova, saj sodišče pravočasen, popoln in dovoljen ugovor vroči upniku in ga opozori, da bo ustavilo izvršbo, če upnik v roku osmih dni ne bo odgovoril na ugovor ali če bo izjavil, da ugovoru ne nasprotuje."
Hvala.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Ned 07 Jul, 2019 16:07  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

Prehitro sem kliknil. Kj naj bi pomenilo, da mora hkrati z ugovorom zahtevati tudi, da sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Kaj pa v primeru, če tega ne zahteva, ampak samo pošlje ugovor, da je to in to njegovo, brez kakršnikoli dokazov-računi, fakture...(KAKŠEN DOKAZ PA JE SPLOH SPREJEMLJIV, DA JE NEKA STVAR LAST TRETJEGA?)?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Ned 07 Jul, 2019 16:35  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1500

Zloraba pravnega sredstva (torej tretji, ki vlaga en ugovor za drugim) je temelj za odškodninsko odgovornost proti upniku.

Izvršba se ustavi samo za predmet, za katerega tretji zatrjuje, da je njegov. Če ne konkretizira, kaj je njegovo, potem sodišče ugovor zavrže. Za ostale predmete izvršba teče dalje. Če ne zahteva, da sodišče izreče izvršbo za nedopustno, sodišče ugovor zavrže kot nepopoln in postopek se nemoteno nadaljuje.

Sodišče ne odloča o tem, čigava last je stvar; če upnik soglaša s tem, da je stvar last tretjega, potem sodišče izvršbo ustavi. Če se upnik temu protivi, potem mora tretji vložiti tožbo, v kateri mora dokazati, da je stvar njegova; če je ne vloži, šteje da ugovor ni bil vložen; če v tožbi ne uspe, se izvršba nadaljuje tudi za ta predmet, tretji pa je upniku dolžan povrniti tudi pravdne stroške.

Ker izvršitelj ni sodišče, ni mogoče vezati pravice na vložtev ugovora tretjega na seznam zarubljenih stvari, ki ga izdela izvršitelj.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Ned 07 Jul, 2019 19:00  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

"za odškodninsko odgovornost proti upniku." Verjetno mislite dolžniku! "Ker izvršitelj ni sodišče, ni mogoče vezati pravice na vložtev ugovora tretjega na seznam zarubljenih stvari, ki ga izdela izvršitelj." Tega ne razumem. V praksi je bilo tako, da je tretji vložil ugovor dva dni pred razpisano dražbo in trdil, da je "lopata", ki je bila na spisku, njegova. Kako pa je vedel, da je na dražbi "lopata", če ni videl spiska? Hvala.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Pon 08 Jul, 2019 18:18  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1500

Ne, odškodninska odgovornost je proti upniku.

Glede izvršitelja - ker izvršitelj ni sodnik, ne sme narediti nič takega, kar bi vplivalo na pravice tretjih (niti na tak način, da bi od dneva njegovega popisa začeli teči kakršni koli roki za te tretje osebe). Zato vaša ideja ni izvedljiva.

Dražbe so javno objavljene na oglasnih deskah sodišč. Vsakdo lahko vidi, kaj se prodaja. Naroki za dražbo so tudi objavljeni, kjer je razvidno, kdo je upnik in kdo dolžnik. Skrben lastnik stvari lahko torej na tak način ugotovi, da skuša nekdo zarubiti njegovo stvar. Poleg tega je vsak dolžnik, kateremu se zarubi stvar, ki ni njegova, dolžan o tem obvestiti lastnika stvari, sicer odgovarja za škodo.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Pon 08 Jul, 2019 20:58  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

"Zloraba pravnega sredstva (torej tretji, ki vlaga en ugovor za drugim) je temelj za odškodninsko odgovornost proti upniku." "Ne, odškodninska odgovornost je proti upniku." To mi ni nič jasno. Če dolžnikov sorodnik v korist dolžnika zlorablja pravna sredstva, zakaj bi bil potem proti upniku? Kvečjemu bi upnik zahteval odškodninsko odgovornost proti dolžniku in vlagalcu zlorabe. "Dražbe so javno objavljene na oglasnih deskah sodišč. Vsakdo lahko vidi, kaj se prodaja. Naroki za dražbo so tudi objavljeni, kjer je razvidno, kdo je upnik in kdo dolžnik. Skrben lastnik stvari lahko torej na tak način ugotovi, da skuša nekdo zarubiti njegovo stvar. Poleg tega je vsak dolžnik, kateremu se zarubi stvar, ki ni njegova, dolžan o tem obvestiti lastnika stvari, sicer odgovarja za škodo." TOČNO TAKO. Zakaj potem sodišče lahko dovoli tretji osebi, da šele zadnji dan pred rubežem zahteva ustavitev? Kot vidim, so vse dražbe objavljene najmanj mesec in pol pred izvedbo. In tudi: zakaj sodišče tretjemu ne odgovori, da naj se žali dolžniku, če ga ni ovestil o rubežu-popisu njegovih stvari?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Pon 08 Jul, 2019 21:08  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1500

burmi je napisal/a:
"Zloraba pravnega sredstva (torej tretji, ki vlaga en ugovor za drugim) je temelj za odškodninsko odgovornost proti upniku." "Ne, odškodninska odgovornost je proti upniku." To mi ni nič jasno. Če dolžnikov sorodnik v korist dolžnika zlorablja pravna sredstva, zakaj bi bil potem proti upniku? Kvečjemu bi upnik zahteval odškodninsko odgovornost proti dolžniku in vlagalcu zlorabe.


Tretja oseba upniku odškodninsko odgovarja, če zlorablja pravna sredstva (pod pogojem, da so podane ostale predpostavke odškodninske odgovornosti). Dolžnik ne odgovarja upniku za ravnanja, ki jih izvaja tretja oseba, tudi če so sorodniki.

burmi je napisal/a:
"Dražbe so javno objavljene na oglasnih deskah sodišč. Vsakdo lahko vidi, kaj se prodaja. Naroki za dražbo so tudi objavljeni, kjer je razvidno, kdo je upnik in kdo dolžnik. Skrben lastnik stvari lahko torej na tak način ugotovi, da skuša nekdo zarubiti njegovo stvar. Poleg tega je vsak dolžnik, kateremu se zarubi stvar, ki ni njegova, dolžan o tem obvestiti lastnika stvari, sicer odgovarja za škodo." TOČNO TAKO. Zakaj potem sodišče lahko dovoli tretji osebi, da šele zadnji dan pred rubežem zahteva ustavitev?


Ker zakon sodišču nalaga, da mora dovoliti ugovor tretjega tudi v takih okoliščinah.

burmi je napisal/a:
Kot vidim, so vse dražbe objavljene najmanj mesec in pol pred izvedbo. In tudi: zakaj sodišče tretjemu ne odgovori, da naj se žali dolžniku, če ga ni ovestil o rubežu-popisu njegovih stvari?


Zakon sodišču prepoveduje, da bi katerikoli stranki dajalo pravne nasvete, kako naj uveljavlja svoje pravice.

Tretji ima zahtevek tudi proti dolžniku, če mu zaradi ne-obvestitve nastane škoda. Zaradi tega zahtevka pa ne preneha pravica tretjega, da uveljavlja svojo lastninsko pravico proti upniku. Vi v bistvu želite doseči, da bi lastninska pravica tretjega prenehala takoj, ko izvršitelj tako stvar popiše.

Mogoče vam bodo razlogi za to jasi če se npr. postavite v situacijo, ko sinu posodite svoj avto, izkaže se, da ima sin dolgove za katere ne veste, izvršitelj ga prestreže, ko se vozi v vašem avtu, avto zarubi in s tem vi izgubite lastninsko pravico na avtu. Vam pa potem ostane, da od sina iztožite odškodnino za avto, kar pa vam tako ali tako ne pomaga, ker sin nima denarja da bi vam ga odplača. Najbrž vam to ne bi bilo posebej všeč.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Tor 09 Jul, 2019 4:48  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

"Najbrž vam to ne bi bilo posebej všeč." V praksi se to dejansko izvaja točno tako (oziroma se je, ne vem, ali se je kaj spremenila zakonodaja v tem delu.). In potem tretji dokazuje, da je to njegovo in zahteva vrnitev. "Tretja oseba upniku odškodninsko odgovarja," To pa ja, torej odškodninska tožba ne proti upniku, ampak proti tretji osebi. Imam če eno zadevo v primerih izvršb. Sodišče izda odredbo za prodajo nepremičnine. V njej napiše tudi, da je dolžnik dolžan dopustiti ogled nepremičnine takrat in takrat. Interesent mora podati zahtevo za ogled in sodišče mu s sklepom dovoli. Kako sodišče pošlje interesentu ta sklep, priporočeno ali je lahko z navadno pošto? Ali je to kje predpisano (zakon?). Kaj v primeru, da interesent ne dobi pošte do roka ogleda? Ali lahko sodišču na naroku reče naj narok prestavi in mu dovoli pregled nepremičnine?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Tor 09 Jul, 2019 10:40  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1500

Odredbo o prodaji nepremičnine sodišče vroči samo upniku in dolžniku, interesentu ne.

Interesent lahko pri sodišču vloži zahtevo, da mu sodišče dovoli ogled nepremičnine. Sodišče takemu interesentu izda dovoljenje. Ogled se lahko izvede samo v tistih rokih, ki so navedeni v odredbi o prodaji nepremičnine, hkrati pa sodišče v dovoljenju določi specifičen čas, v katerem si konkreten interesent lahko ogleda nepremičnino. Sodišče lahko določi, da je ob ogledu navzoč tudi izvršitelj; v tem primeru stroške izvršitelja nosi interesent in se mu ne povrnejo. Odgovornost interesenta je, da pravočasno vloži zahtevo in da zagotovi, da pošiljko pravočasno prevzame. Pošiljke se vročajo po določbah ZPP.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Čet 11 Jul, 2019 18:19  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

" Sodišče lahko določi, da je ob ogledu navzoč tudi izvršitelj; v tem primeru stroške izvršitelja nosi interesent in se mu ne povrnejo. Odgovornost interesenta je, da pravočasno vloži zahtevo in da zagotovi, da pošiljko pravočasno prevzame. Pošiljke se vročajo po določbah ZPP."
Ne vem, zakaj bi moral biti navzoč izvršitelj i seveda, zakaj bi ga moral plačevati, če si želim ogledati njivo, ki je na dražbi. To služi samo odiranju ljudi! Ne rečem pa, da je ogled hiče, katere ključe ima izvršitelj. "da zagotovi, da pošiljko pravočasno prevzame" Kako pa naj jaz voham, kdaj bo sodišče izvolilo poslati dovoljenje za ogled in na kakšen način? Zanima me ZAKONODAJA o tem! A mi lahko poveste, v koliko izvodih se pošilja pritožba na evrospko sodišče? Hvala.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Čet 11 Jul, 2019 18:42  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1500

Vse, kar sem napisala izhaja iz zakonodaje. Zakaj je zakonodaja taka izvolite povprašati poslance, ki so jo sprejeli, sodišče s tem nima nič. Kako veste, kdaj vam sodišče pošlje odločitev? Tako da vsak dan pogledate v poštni nabiralnik, če je noter kakšen listek.

Katero evropsko sodišče imate v mislih?

176. člen ZIZ:

(Ogled nepremičnine)

Sodišče tistemu, ki se zanima za nakup nepremičnine, na njegovo zahtevo in stroške dovoli, da si jo ogleda.

Čas in način ogleda ter morebitno navzočnost izvršitelja določi sodišče v odredbi o prodaji nepremičnine.


15. člen ZIZ

(Uporaba določb zakona o pravdnem postopku)

V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.


ZPP: Enajsto poglavje: VROČANJE PISANJ IN PREGLED SPISOV

Način vročanja

132. člen

Pisanja se vročajo po pošti, po varni elektronski poti, po delavcu sodišča, na sodišču ali na drug način, določen z zakonom.

Sodišče lahko na predlog nasprotne stranke odredi, da se vročitev opravi po detektivu ali izvršitelju, ki ga predlaga stranka. Stroške take vročitve založi predlagatelj take vročitve. Minister, pristojen za pravosodje, določi pravila postopanja detektivov in izvršiteljev, kadar opravljajo vročanje po tem odstavku, njihovo nagrado ter vsebino sporočil pri vročanju in vročilnic.

Stranka lahko sodišču sporoči, da želi vročitev pisanj po varni elektronski poti v varen elektronski predal ali na naslov za vročanje po varni elektronski poti, registriran v informacijskem sistemu sodstva, katerega naslov navede v vlogi. Navedeni naslov je enakovreden naslovu prebivališča oziroma sedežu stranke. Če stranka pisanje vloži v elektronski obliki, se šteje, dokler ne sporoči drugače, da želi vročanje po varni elektronski poti.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko sodišče stranki vroča pisanja po varni elektronski poti tudi v drugem postopku, če lahko na podlagi podatkov o stranki, s katerimi razpolaga, zanesljivo ugotovi, da ima ta stranka v informacijskem sistemu sodstva že registriran svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti ter je stranki predhodno osebno vročilo pisno obvestilo, da ji bodo nadaljnja pisanja v tem postopku vročana po varni elektronski poti, dokler ne bo sporočila drugače.

Če sodišče ugotovi, da vročitev po varni elektronski poti ni mogoča, vroči pisanje v fizični obliki in navede razlog za tako vročitev.

Minister, pristojen za pravosodje, predpiše, kaj je varna elektronska pot, katera pisanja se vročajo po varni elektronski poti in način identifikacije.

Ne glede na tretji odstavek tega člena se državnim organom, odvetnikom, notarjem, izvršiteljem, stečajnim upraviteljem in drugim osebam, za katere tako določa zakon, vedno vroča po varni elektronski poti. Organi in te osebe morajo v informacijskem sistemu sodstva registrirati svoj varni elektronski predal ali naslov za vročanje po varni elektronski poti.

132.a člen

Vročanje vabil na narok v skladu z določbami tega poglavja ni potrebno, če je sodišče na prejšnjem naroku v isti zadevi ustno povabilo osebo, kadar je ta pred njim, na naslednji narok in jo pri tem poučilo o posledicah, če ne bi prišla. Tako opravljeno vabilo se zapiše v zapisniku naroka. Šteje se, da je vabilo s tem vročeno.

133. člen

Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam, podjetnikom posameznikom, odvetnikom in notarjem se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem pošte, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu, ali zakonitemu zastopniku ali prokuristu.

Po prvem odstavku tega člena se vročajo pisanja tudi, kadar so v tem odstavku navedene stranke določile za svojega pooblaščenca osebo, ki je njihov delavec.

134. člen

Vojaškim osebam in policijskim uslužbencem se lahko vročajo vabila tudi po njihovem poveljstvu oziroma neposrednem predstojniku; če je treba, se jim lahko vročajo na ta način tudi druga pisanja.

135. člen

Kadar je treba kaj vročiti osebi ali ustanovi v tujini ali tujcu, ki uživa imunitetno pravico, se opravi vročitev po diplomatski poti, če ni v mednarodni pogodbi ali v tem zakonu (146. člen) drugače določeno.

Če naj se pisanje vroči državljanu Republike Slovenije v tujini, se lahko opravi vročitev po pristojnem konzularnem predstavniku ali po diplomatskem predstavniku Republike Slovenije, ki opravlja konzularne zadeve v tisti tuji državi. Taka vročitev je veljavna le tedaj, če je tisti, ki naj se mu pisanje vroči, pripravljen ga sprejeti.

136. člen

Osebi, ki ji je odvzeta prostost, se vročajo pisanja po upravi zapora ali drugega zavoda, v katerem prestaja kazen ali ukrep odvzema prostosti.

137. člen

Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih.

Določbe prejšnjih odstavkov veljajo tudi za pooblaščenca za sprejem pisanj in za začasnega zastopnika, upravičenega za sprejem pisanj. Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu za sprejem pisanj oziroma začasnemu zastopniku, upravičenemu za sprejem pisanj.

138. člen

(črtan)

Čas in kraj vročanja

139. člen

Vroča se podnevi od 6. do 22. ure, po elektronski poti pa 24 ur na dan.

Vroča se v stanovanju ali na delovnem mestu tistega, ki naj se mu pisanje vroči, v poštni predal v skladu s 139.b členom tega zakona, na sodišču, če je naslovnik tam, ali po varni elektronski poti v skladu s 141.a in 141.b členom tega zakona.

Državnim organom, pravnim in fizičnim osebam iz prvega odstavka 133. člena tega zakona in drugim osebam, ki opravljajo dejavnost in se vpisujejo v register, se vroča na naslovu, ki je vpisan v register.

Če vročitev po prvem ali po drugem odstavku tega člena ni mogoča, sodišče odloči, da se vročitev opravi v drugem času ali na drugem kraju, ali da se vročitev opravi neposredno v roke naslovnika, kjer koli se najde.

Odločbe o vročitvi iz prejšnjega odstavka ni treba obrazložiti. Zoper to odločbo ni pritožbe.

Na kršitev pravil o vročanju se ni mogoče sklicevati, če naslovnik kljub kršitvi prejme pisanje. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku, ko je naslovnik pisanje dejansko prejel.

139.a člen

Če imajo vse stranke v postopku pooblaščence, ki so odvetniki, se lahko med postopkom vloge in priloge vročajo neposredno med pooblaščenci, lahko pa jim sodišče naloži obvezno neposredno medsebojno vročanje. Neposredno vročanje med pooblaščenci se opravi priporočeno po pošti s povratnico ali po varni elektronski poti.

Vročanje se po dogovoru lahko opravi tudi na drug način.

En izvod vloge in dokazilo o vročitvi je treba poslati tudi sodišču.

S soglasjem strank se lahko vročanje opravi na način iz tega člena tudi, če strank ne zastopajo pooblaščenci, ki so odvetniki.

139.b člen

Če se naslovnik s pošto pisno dogovori, da se mu vroča v poštni predal, se mu pisanje vroča neposredno v poštni predal brez predhodnega poskusa vročitve na njegovem naslovu. Naslovnik je dolžan redno prazniti poštni predal.

Vročitev pisanja iz prvega ali drugega odstavka 142. člena tega zakona v poštni predal se opravi tako, da vročevalec v poštnem predalu pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za tako ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.

Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka posebej opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v poštnem predalu naslovnika. Če je poštni predal poln, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

Vročitev pisanja, ki ni pisanje iz prvega ali drugega odstavka 142. člena tega zakona, se opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v poštnem predalu. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v poštnem predalu, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in pisanju navede vročevalec dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše. Če je poštni predal poln, se pisanje vrne sodišču, v poštnem predalu pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje.

Način vročanja

140. člen

Če se tisti, ki mu je treba pisanje vročiti, ne najde v stanovanju, se pisanje vroči tako, da se izroči kateremu od njegovih odraslih članov gospodinjstva, ki so ga dolžni sprejeti.

Če se vroča pisanje na delovnem mestu tistega, ki naj se mu vroči, pa tega ni najti tam oziroma se nahaja na delovnem mestu, do katerega vročevalci zaradi organiziranosti delovnega procesa nimajo dostopa, se vroči pisanje osebi, pooblaščeni za sprejemanje pošte, ki je pisanje dolžna sprejeti, ali osebi, ki je zaposlena na tistem mestu, če v to privoli.

Če se naslovnik, ki stanuje v nastanitvenem objektu, namenjenem skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24-urno bivanje (na primer dijaški ali študentski domovi, domovi za ostarele, samski domovi, socialno-varstveni zavodi, bolnišnice) ne najde v takem objektu, in tudi nima samostojnega poštnega predalčnika na tem naslovu, se pisanje vroči osebi, ki je v tem objektu pooblaščena za sprejemanje pošte za stanovalce.

Izročitev pisanja drugi osebi ni dovoljena, če je ta udeležena v pravdi kot nasprotnik tistega, ki naj se mu pisanje vroči.

141. člen

Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje pusti v hišnem ali izpostavljenem predalčniku na naslovu stanovanja. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo pisanje puščeno v predalčniku, na kar je treba naslovnika na pisanju posebej opozoriti. Na vročilnici in na pisanju navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je pisanje pustil naslovniku, ter se podpiše.

Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, na vratih stanovanja pa pusti obvestilo o vročitvi, v katerem je navedeno, kje je pisanje. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo obvestilo o vročitvi pritrjeno na vratih, na kar je treba naslovnika na obvestilu o vročitvi posebej opozoriti. Na obvestilu o vročitvi in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, navede vročevalec vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo o vročitvi pustil naslovniku, ter se podpiše. Pošta hrani pisanje 30 dni. Če v tem roku naslovnik pisanja ne dvigne, se pisanje vrne sodišču.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.

Če subjektu iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona ni možno vročiti pisanja na naslovu, ki je vpisan v register, se vročitev opravi na način iz tega člena, s tem da se pisanje iz prvega odstavka tega člena oziroma obvestilo o vročitvi iz drugega odstavka tega člena pusti na naslovu, ki je vpisan v register.

141.a člen

Vročitev pisanja v elektronski obliki se lahko opravi z vročitvijo pisanja v fizični obliki ali po varni elektronski poti.

V fizični obliki se vročitev overjenega prepisa pisanja opravi v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo vročanje pisanj v fizični obliki.

Po varni elektronski poti se vročitev pisanja opravi prek informacijskega sistema sodstva neposredno na naslov za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v varni elektronski predal s posredovanjem pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje pisanj po varni elektronski poti kot registrirano dejavnost in pridobi dovoljenje ministra, pristojnega za pravosodje, če izpolnjuje tehnične pogoje, ki jih določi minister, pristojen za pravosodje. Minister, pristojen za pravosodje, določi nadomestilo za posredovanje pri vročanju pisanj v varni elektronski predal.

Vročitev pisanja iz prvega ali drugega odstavka 142. člena tega zakona se opravi tako, da informacijski sistem sodstva neposredno pošlje pisanje naslovniku na naslov za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v njegov varni elektronski predal s posredovanjem pravne ali fizične osebe iz prejšnjega odstavka. Naslovnik mora pisanje prevzeti v 15 dneh, sicer nastopijo posledice iz sedmega odstavka tega člena.

Naslovnik se z vsebino pisanja, poslanega po varni elektronski poti, seznani in ga prevzame tako, da se pred prevzemom na predpisan način identificira, elektronsko podpiše vročilnico in jo tako podpisano vrne pošiljatelju po varni elektronski poti.

Šteje se, da se je naslovnik seznanil in prevzel vsa pisanja, ki se v varnem elektronskem predalu ali na naslovu za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, nahajajo v trenutku, ko je prevzel pisanje v skladu s prejšnjim odstavkom.

Vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame elektronsko pisanje. Če pisanja ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno s potekom tega roka. Naslovniku mora biti seznanitev z vsebino pisanja omogočena vsaj tri mesece po poteku roka iz prejšnjega stavka.

Na način, določen v tem členu, se po varni elektronski poti lahko vročajo tudi tista pisanja, ki imajo izvirnike v fizični obliki, če je elektronski (digitaliziran) prepis, ki je izdelan na podlagi izvirnika v fizični obliki, opremljen z elektronskim žigom informacijskega sistema sodstva.

141.b člen

Ob upoštevanju prvega do tretjega odstavka ter osmega odstavka 141.a člena tega zakona se pisanje, ki ni pisanje iz prvega ali drugega odstavka 142. člena tega zakona, lahko vroči po varni elektronski poti tako, da se pusti na naslovu za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v varnem elektronskem predalu. Šteje se, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo elektronsko pisanje puščeno na naslovu za vročanje, ki je registriran v informacijskem sistemu sodstva, ali v varnem elektronskem predalu, na kar je treba naslovnika v pisanju posebej opozoriti.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se pošiljatelja obvesti tako, da se elektronska vročilnica vrne pošiljatelju po varni elektronski poti.

Po določbah tega člena se opravi neposredno vročanje po 139.a členu tega zakona po varni elektronski poti.

142. člen

Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom tega zakona.

Druga pisanja se vročajo osebno samo, če tako določa zakon ali če sodišče oceni, da je potrebna zaradi listin, ki so priložene v izvirniku, ali iz kakšnega drugega razloga večja previdnost.

Če vročitev po 140. členu tega zakona ni možna, se osebna vročitev fizični osebi opravi tako, da vročevalec pisanje izroči sodišču, ki je vročitev odredilo, če gre za vročitev po pošti, pa pošti v kraju njegovega stanovanja, v hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja pa pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku, ter se podpiše.

Vročitev po prejšnjem odstavku se šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne. Namesto naslovnika lahko pisanje dvigne oseba, ki jo je naslovnik na pošti pooblastil kot pooblaščenca za dvig pisanj, če je pooblastilo deponirano na pošti in se ta oseba na pošti identificira z osebnim dokumentom s fotografijo. Ta oseba na vročilnici poleg svojega podpisa pripiše besedi »po pooblastilu«. Če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti. Po preteku tega roka vročevalec pusti pisanje iz prejšnjega odstavka v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Če naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, se pisanje vrne sodišču, na kar je treba naslovnika v obvestilu iz prejšnjega odstavka opozoriti.

O vročitvi, ki je bila opravljena na način iz tega člena, se takoj obvesti sodišče, ki je vročitev odredilo.

Če je treba vročiti pisanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena subjektom iz tretjega odstavka 139. člena tega zakona in vročitev po 133. členu tega zakona ni mogoča, se smiselno uporabljajo določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.

Uslužbenec pošte ob dvigu pisanja preveri, ali naslovnika na pošti čaka še kakšno sodno pisanje. V takem primeru uslužbenec pošte vsa sodna pisanja, ki se vročajo osebno, izroči naslovniku. Če jih naslovnik noče sprejeti, se šteje, da je odklonil sprejem pisanja.

Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.

143. člen

Če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, začasno odsoten ter da mu osebe, navedene v prvem, drugem in tretjem odstavku 140. člena tega zakona, pisanja ne morejo pravočasno izročiti oziroma da se ne bo mogel pravočasno seznaniti s pisanjem, ki se vroča v skladu s 141. in 142. členom tega zakona, se pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik in kdaj se vrne.

Če se ugotovi, da tisti, ki naj se mu vroči pisanje, dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem naj bi se opravila vročitev, oziroma je naslovnik neznan ali se je preselil in vročevalec izve za njegov novi naslov, prepošlje pisanje na ta naslov in o tem obvesti sodišče. Če se je naslovnik odselil v tujino za več kot tri mesece, vročevalec pisanje vrne sodišču in mu sporoči nov naslov, če ga izve. Če vročevalec ne ve za naslovnikov nov naslov, pisanje vrne sodišču z navedbo, da naslovnik dejansko ne prebiva na naslovu, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, oziroma da je naslovnik neznan ali se je preselil ali odselil v tujino za več kot tri mesece.

Če vročitev po prejšnjem odstavku ni mogoča, sodišče z neposrednim vpogledom v centralni register prebivalstva pridobi podatke o tem, ali je naslov, na katerem je bil opravljen poskus vročitve, enak naslovu, ki je prijavljen v skladu z zakonom, ki ureja prijavo prebivališča, in v register Zavoda za zdravstveno zavarovanje o naslovu delodajalca naslovnika. Sodišče vroči pisanje na naslov, ki izhaja iz centralnega registra prebivalstva, če vročitev ni bila opravljena na tem naslovu, ali na naslov delodajalca naslovnika.

Če vročitev po prejšnjem odstavku ni mogoča ali ni uspešna, sodišče pozove nasprotno stranko, naj v določenem roku sporoči naslov novega prebivališča naslovnika, če zanj ve. Hkrati sodišče predlaga uvedbo postopka ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča v skladu z zakonom, ki ureja prijavo in odjavo stalnega in začasnega prebivališča, ali opravi poizvedbe pri svojcih, članih gospodinjstva in sorodnikih, pri sosedih in hišniku z zadnjega znanega naslova, socialnih službah, pri zadnjem delodajalcu ali najemodajalcu, na policiji ali v bolnišnicah. Sodišče pisanje vroči na naslov, ki ga izve na način, določen v tem odstavku.

Določbe tega člena se ne uporabljajo, če se vroča državnim organom, pravnim in fizičnim osebam iz prvega odstavka 133. člena tega zakona.

Odklonitev sprejema

144. člen

Kadar tisti, na katerega je pisanje naslovljeno, oziroma tisti, ki bi bil pisanje zanj po tem zakonu dolžan sprejeti brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ga vročevalec pusti v stanovanju ali v prostorih, kjer ta oseba dela, ali v njenem hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku, če tega ni, pa pisanje pritrdi na vrata stanovanja oziroma prostorov. Na vročilnici zapiše dan, uro in razlog odklonitve sprejema ter kraj, kjer je pustil pisanje; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

V primeru iz sedmega odstavka 142. člena tega zakona se na vročilnici zapišejo dan, ura in razlog odklonitve sprejema, pisanje pa se pusti v poštnem predalu ali v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku. Šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Sprememba naslova

145. člen

Če stranka ali njen zakoniti zastopnik do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, mora to takoj sporočiti sodišču.

Če tega ne stori, odredi sodišče, da naj se vse nadaljnje vročitve v pravdi za to stranko opravljajo tako, da se pisanje pritrdi na sodno desko.

Vročitev velja za opravljeno po preteku osmih dni, odkar je bilo pisanje pritrjeno na sodno desko.

Če pooblaščenec oziroma pooblaščenec za sprejemanje pisanj do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoje stalno prebivališče ali stanovanje, pa tega ne sporoči sodišču, se šteje, kakor da pooblaščenec sploh ne bi bil postavljen, če tako ravna začasni zastopnik, upravičen za sprejem pisanj, pa imenuje sodišče novega začasnega zastopnika, ki se mu opravljajo vročitve.

Pooblaščenec za sprejemanje pisanj

146. člen

Tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, mora ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca ob vložitvi tožbe, imenuje sodišče na njegove stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter po njem naloži tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, da v določenem roku imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka ali njen zakoniti zastopnik v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže. Sklep o zavrženju tožbe se vroči tožeči stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku po začasnem zastopniku, upravičenem za sprejemanje pisanj, ki ga je imenovalo sodišče.

Toženi stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku, ki je v tujini, pa nima pooblaščenca v Republiki Sloveniji, naloži sodišče ob prvi vročitvi pisanj, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožena stranka ali njen zakoniti zastopnik ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, ter toženo stranko ali njenega zakonitega zastopnika po imenovanem začasnem zastopniku obvesti o tem imenovanju.

Če stranka pooblaščencu za sprejemanje pisanj prekliče pooblastilo in ne imenuje drugega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, se pisanja vročajo s pritrditvijo na sodno desko.

Če pooblaščenec za sprejemanje pisanj odpove pooblastilo, pa stranka ne imenuje novega pooblaščenca za sprejemanje pisanj v roku, ki ga določi sodišče, imenuje sodišče začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, na njene stroške ter po tako imenovanem začasnem zastopniku naloži stranki, da imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Dokler stranka ne imenuje pooblaščenca, se vročitve opravljajo po začasnem zastopniku, ki ga je imenovalo sodišče.

Stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za tožečo stranko, se založijo iz sredstev sodišča, stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za toženo stranko, pa mora založiti tožeča stranka. Če tožeča stranka ne založi stroškov, potrebnih za začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj, imenovanega za toženo stranko, sodišče tožbo zavrže.

Določbe o imenovanju pooblaščenca za sprejemanje pisanj za toženo stranko se smiselno uporabljajo za obvestilo drugega o pravdi in za imenovanje prednika.

146.a člen

Če je treba vročiti v tujino v tujem jeziku vlogo ali sodno pisanje z vlogo, sodišče pozove stranko, katere vloga se vroča, da založi stroške za prevod ali predloži overjeni prevod vloge oziroma sodnega pisanja v jezik, v katerem bo vloga oziroma sodno pisanje lahko vročeno. To velja tudi za priloge.

Če je treba vročiti v tujino vlogo ali sodno pisanje z vlogo in je treba za tako vročitev poravnati stroške, ki nastanejo v tujini, sodišče pozove stranko, katere vloga se vroča, da založi predujem za stroške vročitve v tujino.

Če stranka ne ravna v skladu s pozivom iz prejšnjih odstavkov, se šteje, da je vloga umaknjena.

147. člen

Če več oseb skupaj toži, pa nimajo skupnega zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca, jim sodišče lahko naloži, naj imenujejo v določenem roku skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj. Obenem sporoči tožnikom, katerega izmed njih bo štelo za skupnega pooblaščenca za sprejemanje pisanj, če ga ti ne imenujejo sami.

Določba prvega odstavka tega člena velja tudi tedaj, če je več oseb toženih kot enotni pravo.

Ugotovitev naslova

148. člen

Upravljalec zbirke podatkov je dolžan stranki, ki izkaže pravni interes, sporočiti naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje. Pravni interes se izkaže s potrdilom sodišča o vložitvi tožbe ali o obstoju pravde.

Vročilnica

149. člen

Potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpišeta prejemnik in vročevalec. Prejemnik zapiše sam z besedo na vročilnici dan prejema, če pa je naslovnik subjekt iz 133. člena tega zakona, lahko prevzemnik datum prejema odtisne s štampiljko ali datirko in potrdi s štampiljko naslovnika.

Če prejemnik ne zna pisati ali če se ne more podpisati, zapiše vročevalec njegovo ime in priimek in z besedo dan prejema, poleg tega pa opombo, zakaj se prejemnik ni podpisal.

Če prejemnik noče podpisati vročilnice, zapiše vročevalec to na vročilnici in navede z besedami dan vročitve; šteje se, da je s tem vročitev opravljena.

Če se vročitev opravi po tretjem odstavku 142. člena tega zakona, se na vročilnici navede dan, ko je bilo obvestilo puščeno naslovniku, in dan, ko je bilo pisanje izročeno sodišču oziroma pošti.

Če je bilo po določbah tega zakona pisanje izročeno komu drugemu, ne pa tistemu, ki bi mu ga bilo treba vročiti, navede vročevalec na vročilnici njuno medsebojno razmerje.

Če je v vročilnici netočno zapisan dan vročitve, se šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno.

Če se vročilnica izgubi, se vročitev lahko dokazuje tudi drugače.

Minister, pristojen za pravosodje, predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za vročanje v fizični obliki ter podrobneje predpiše obliko in način vročanja po varni elektronski poti v pravdnem postopku.

Pregledovanje in prepisovanje spisov ter spremljanje poteka postopka

150. člen

Stranke imajo pravico pregledovati in prepisovati spise pravde, v kateri so udeležene.

Drugim osebam, ki imajo upravičeno korist, se lahko dovoli ta pregled in prepis posameznih spisov. Dokler postopek teče, dovoli to predsednik senata, potem ko je končan, pa predsednik oziroma predstojnik sodišča oziroma oseba na sodišču, ki ga določi.

Spis, ki se vodi v fizični obliki, imajo stranke pravico prepisovati v fizični obliki, spis, ki se vodi v elektronski obliki, pa tudi v elektronski obliki.

Spis v elektronski obliki imajo stranke pravico pregledovati in prepisovati tudi v elektronski obliki v informacijskem sistemu, v katerem stranka dokaže svojo istovetnost.

Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu spremljati potek postopka.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Čet 11 Jul, 2019 18:55  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

UHuh, ste se pa potrudili. Very Happy Hvala. Evropsko sodišče za človekove pravice.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
burmi
PrispevekObjavljeno: Čet 11 Jul, 2019 19:01  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Tor Nov 2010 10:50
Prispevkov: 127

Hvala, ampak še vedno ne vem, kaj velja za vročanje sodnega dovoljenja za ogled nepremičnine interesentu. Vse je jasno napisano, ampak ne vem, kaj bi gledal za to zadevo. In zanimivo, meni sodišče pošilja dovoljenje za ogled z navadno pošto, upniku in dolžniku pa s priporočeno!
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Stran 1 od 2
Pojdi na stran 1, 2  Naslednja
pravniki.info Seznam forumov  ~  Izvršilno pravo

Objavi novo temo   Odgovori na to temo


 
Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu