Avtor Sporočilo
<  Dedno pravo  ~  Dedovanje in dolžnost
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
ak_seby
PrispevekObjavljeno: Sre 17 Feb, 2021 22:35  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Čet Jul 2013 13:05
Prispevkov: 3
Kraj: Bežigrad

Pozdravljeni,


Prvo opišem naš problem pri dedovanju.
Gre za dedovanje po pokojni mami, dedič sem jaz in sestra, to pomeni skrbnika 50/50 za pokojno mamo, nisem hotel prevzel skrbništva.


Sam sem skrbel za pokojno mamo, pomagala mi je moja družina, morali smo jo voziti k zdravniku, v bolnico, na psihiatrijo. Zakaj psihiatrijo? Imela je hudo obliko demence in je bila momentalo zelo agresivna(razbijanje, grožnje...itd), živi pekel!.
Pred 7 leti je nevrolog napisal, nadzor nad njo 24/7, saj ni možna skrbeti zase in rabi nadzor.
Morali smo ji dajat 3x na dan tablete, skrbeti za hrano, pomagati pri tuširanju in pomoč pri oblačenju...itd.
Zadnje leto pred smrtjo je bilo katastrofalno, 1-2 na teden k zdravniku, ni hotela jemati zdravnika, pluvala je v vsakega...itd.
Dokler ni obležala in sem moral skrbeti še 4 mesece za nepokretno mamo. Sestra je prišla mal pogledati, da bi kaj pomagala pa ne, kaj šele da bi kaj kupila zanjo.
2-3x letno je prišla pogledati mamo, stanuje pa 3km stran sestra, to je največja žalost. To je na grobo opisano.


Pokojna mama je imela 269€ pokojnine in 150€ dodatka pri postrežbi. Gre se za dediščino vredno 42.500€. 30let nazaj je bilo ustno dogovorjeno, kdor skrbi za mamo, tist deduje njen delež in s tem smo se strinjali. To je zdaj sestra ¨pozabila¨

Prišli smo do zapuščinske razprave, kje se sestra ni hotela odpovedati dedovanju in s tem izpolniti ustni dogovor, tudi ni hotela prevzeti stroškov, ki so nastali pri oskrbi pokojne mame, čeprav je bila dolžna po zakonu.
Predlagal sem mediacijo, ker mi jo je priporočal prijatelj obvetnik, saj je zastojn in ni nekih velikih stroškov.
Na žalost se je mediacija končala hitro, takoj ko sem želel pojasniti vse stroške, je sestra rekla da tega nebo krila in je šla. Mediacija ni bila uspešna. Mediator je bil malo šokiran, ker mu je sestra rekla, da ni dolžna bila skrbeti za mamo.

Trenutno čakamo na izločitveni postopek. Sam imam vse dokaze dokumentirane in niso samo besede, tako kot pri sestri.



Zdaj pa vprašanja.

Ali se lahko odpove dedovanju med izločitvenim postopku, če se prvič ni odpovedala na zapuščinski razpravi?

Odvetnik je rekel, ker sestra ni izpolnila svojih 50% obveznosti do pokojne mame, lahko zahtevamo odškodnino oz. neko urno podstavko, saj sem bil oškodovan. Je to res?
Kako sodišče postavi neko urno podstavko? Na kakšni podlagi?

Kdo nosi stroške izločitvenga postopka?

Kaj če zahtevanje znesek presega dediščino? Kako naprej? Civilna tožba? Odločam se, da bom zahteval vse stroške ki so nastali oz. 50%, toliko kot mi priprava po zakonu.


Lp.


P.S

Prvič sem v takšni situaciji, in sprašujem ostale pravnike.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Čet 18 Feb, 2021 17:33  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1649

ak_seby je napisal/a:
Pozdravljeni,


Prvo opišem naš problem pri dedovanju.
Gre za dedovanje po pokojni mami, dedič sem jaz in sestra, to pomeni skrbnika 50/50 za pokojno mamo, nisem hotel prevzel skrbništva.


Sam sem skrbel za pokojno mamo, pomagala mi je moja družina, morali smo jo voziti k zdravniku, v bolnico, na psihiatrijo. Zakaj psihiatrijo? Imela je hudo obliko demence in je bila momentalo zelo agresivna(razbijanje, grožnje...itd), živi pekel!.
Pred 7 leti je nevrolog napisal, nadzor nad njo 24/7, saj ni možna skrbeti zase in rabi nadzor.
Morali smo ji dajat 3x na dan tablete, skrbeti za hrano, pomagati pri tuširanju in pomoč pri oblačenju...itd.
Zadnje leto pred smrtjo je bilo katastrofalno, 1-2 na teden k zdravniku, ni hotela jemati zdravnika, pluvala je v vsakega...itd.
Dokler ni obležala in sem moral skrbeti še 4 mesece za nepokretno mamo. Sestra je prišla mal pogledati, da bi kaj pomagala pa ne, kaj šele da bi kaj kupila zanjo.
2-3x letno je prišla pogledati mamo, stanuje pa 3km stran sestra, to je največja žalost. To je na grobo opisano.


Pokojna mama je imela 269€ pokojnine in 150€ dodatka pri postrežbi. Gre se za dediščino vredno 42.500€. 30let nazaj je bilo ustno dogovorjeno, kdor skrbi za mamo, tist deduje njen delež in s tem smo se strinjali. To je zdaj sestra ¨pozabila¨

Prišli smo do zapuščinske razprave, kje se sestra ni hotela odpovedati dedovanju in s tem izpolniti ustni dogovor, tudi ni hotela prevzeti stroškov, ki so nastali pri oskrbi pokojne mame, čeprav je bila dolžna po zakonu.
Predlagal sem mediacijo, ker mi jo je priporočal prijatelj obvetnik, saj je zastojn in ni nekih velikih stroškov.
Na žalost se je mediacija končala hitro, takoj ko sem želel pojasniti vse stroške, je sestra rekla da tega nebo krila in je šla. Mediacija ni bila uspešna. Mediator je bil malo šokiran, ker mu je sestra rekla, da ni dolžna bila skrbeti za mamo.

Trenutno čakamo na izločitveni postopek. Sam imam vse dokaze dokumentirane in niso samo besede, tako kot pri sestri.



Zdaj pa vprašanja.

Ali se lahko odpove dedovanju med izločitvenim postopku, če se prvič ni odpovedala na zapuščinski razpravi?

Odvetnik je rekel, ker sestra ni izpolnila svojih 50% obveznosti do pokojne mame, lahko zahtevamo odškodnino oz. neko urno podstavko, saj sem bil oškodovan. Je to res?
Kako sodišče postavi neko urno podstavko? Na kakšni podlagi?

Kdo nosi stroške izločitvenga postopka?

Kaj če zahtevanje znesek presega dediščino? Kako naprej? Civilna tožba? Odločam se, da bom zahteval vse stroške ki so nastali oz. 50%, toliko kot mi priprava po zakonu.


Lp.


P.S

Prvič sem v takšni situaciji, in sprašujem ostale pravnike.



Ustni dogovori o dedovanju so nični, torej brez vsakega učinka. Tudi če ste se dogovorili, da tisti ki skrbi za mamo deduje, je to isto kot če se ne bi dogovorili nič.

Vaše terjatve iz naslova preživljanja so terjatve do zapuščine, ki se uveljavijo preden sploh pride do dedovanja. Kar se deduje je razlika, ki ostane, potem ko so terjatve do zapuščine poplačane, saj samo ta razlika predstavlja zapuščino. To razliko s sestro dedujeta po enakih deležih, ne glede na vse ostalo. Če dolgovi zapuščine presegajo vrednost zapuščine, potem se ne deduje nič; dedič tega presežka ni dolžan plačati, saj je obveznost dedičev za dolgove zapustnika (oziroma zapuščine) po višini omejena z zneskom, ki ga dedič prejme iz zapuščine - če ne prejme nič, upnikom ne dolguje nič.

Vprašanje bo torej, kakšna je vaša terjatev do zapuščine - torej ali tisto, kar ste počeli za mamo, predstavlja tako terjatev in koliko je to vredno. Prvo kar je, preživljanje, ki ste ga dolžni dati po zakonu, ne predstavlja podlage za vašo terjatev do zapuščine; kar ste po zakonu dolžni, ste dolžni dati brezplačno in konec. Naslednje vprašanje je, kaj ste se odločili izvajati prostovoljno, saj tako delo predstavlja neke vrste darilo materi, za katereganimate pravice do poplačila. Otroci so starše dolžni preživljati v precej manjšem obsegu kot so stariši dolžni otroke - preživljanje obstaja samo, če starši ne morejo skrbeti zase IN nimajo sredstev za svoje preživljanje (kot sredstva se upošteva vse socialne transferje, ki jih je pokojni pridobili ALI bi jih lahko pridobil). Zagotovo se bo tu postavilo vprašanje, zakaj niste matere oddali v dom, kjer so strokovnjaki usposobljeni za oskrbo dementnih starostnikov. Iz tega je mogoče izpeljati zaključek, da je vaše osebno delo bilo prostovoljno, saj ste se sami odločili, da ga boste izvajali (ker je alternativa pač bila; to da tega iz emocionalnih razlogov niste storili ali da tega mama ni hotela, ni mogoče uveljavljati v smislu, da zato pridobite kakšne večje pravice ali da ste upravičeni do plačila). Tako bi vrednost vašega oskrbovanja najverjetneje postal znesek, ki bi predstavljal razliko, ki bi jo doplačevali mami za domsko oskrbo, če bi bila v domu (torej razlika med maiminimi prihodki (poptem, ko bi bili izčrpani prhiranki) ter stroškom doma). Pričakovanje, da bi vam sestra vaše delo morala plačati po nekakšni urni postavki, nima podlage v zakonu.

Če pride do spora o višini terjatve do zapuščine, sodišče prekine zapuščinski postopek in na pravdo napoti tistega, ki zatrjuje, da tako terjatev ima. Alternativno lahko sodišče dediščino razdeli kot da terjatev ne bi bilo, potem pa lahko upnik terjatve uveljavlja proti dedičem v posebnem postopku. Stroške obeh vrst postopkov nosi tisti, ki v postopku ne uspe (do višine, ki jo ugotovi sodišče; presežek nad tem zneskom krije vsaka stranka sama).


Drugo vprašanje, ki nima z zapuščino nobene zveze, je vprašanje, ali ste s preživljanjem mame izvajali tudi preživljanje, ki bi ga bila dolžna izvajati vaša sestra. Na tej podlagi bi dobili verzijski zahtevek do sestre, ki pa se ne rešuje v okviru zapuščine, ampak morate posebej tožiti. Tudi tu je treba dokazati, kaj bi bila sestra dolžna izvajati, a ni. Ampak ponovno naletimo na to, da je obstajala možnost domske oskrbe mame, posledično pa se sestrina obveznost zmanjša na polovico plačila domske oskrbe. Glede na to, da vaše (fizično) delo ni bilo nekaj, kar ste bili po zakonu dolžni izvajati, tudi od sestre ne morete zahtevati plačila za to. Glede stroškov velja isto kot zgoraj.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
ak_seby
PrispevekObjavljeno: Ned 21 Feb, 2021 15:49  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Čet Jul 2013 13:05
Prispevkov: 3
Kraj: Bežigrad

Pozdravljeni,


1.Vem da smo napako naredili, ker nismo šli na pisni dogovor. Nas so učili, da se moramo držati dogovora. Žal sem bil preveč naiven in verjel. Zdaj delamo vse po papirjih.

2.Svoje dolžnosti do staršev se zavedam, in vem da moram poskrbeti brezplačno. Sestra zavrača vse dolžnost do staršev. Po njenih besedah, ona ni dolžna skrbeti za starše, ima pa pravico do dedovanja. Noče sprejeti dejstva, da je bila dolžna skrbeti po zakonu.

3. Zakaj nismo oddali v dom? Ko smo se začeli urejati papirje za dom, je sestra rekla, če smo pozabili na dogovor. Tist ko skrbi, tist dobi mamino dediščino. Ja vem, dobro nas je izkoristila.
Večkrat sem se probal pogovoriti, ampak ni šlo. Pri meni nebi bilo problema glede doma, plačal bi tisto polovico za dom, saj sem dolžan. Nazadnje je sestra rekla, saj ne rabi doma posebne oskrbe, čeprav so vsi zdravniki napisali, da rabi nadzor 24/7. Sestra zdaj vse zanika, da se nismo hoteli dogovoriti.

4. Ne vem, ali se to smatra kot preživljanje. Plačevanje razliko pri njenih položnicah(smo imeli deljene stroške pri hiši, vsak svoj števec..itd), doplačevanje stroškov pri vzdrževanju objekta, doplačevanje pri ogrevanju(imela je svoje ogrevanje na plin), poskrbel za malico, kosilo, večerja ( 4 lete ni bila že sposobna nič skuhati, ni vedela kateri mesec je.), pomagal pri tuširanju ( ni se morala sama umivati, saj je velikokrat padla), pranje njenega perila..itd.


Če bi ji naročili hrano iz doma, bi bilo min 4-6€ na dan samo za kosilo, kje je še malica,..itd. Če bi uredili pomoč na domu, bi prišlo 5-12€/h. Če te stroške seštejem, ji nebi nič ostalo od pokojnine, bi morali vsi doplačati nekaj. Kje so šele ostali stroški.



Upam da se zadeva kaj hitro zaključi, čeprav pri materialistih dvomim.

Hvala za prejšni odgovor.

Lp
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
M_L_P
PrispevekObjavljeno: Ned 21 Feb, 2021 15:59  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Jun 2007 23:40
Prispevkov: 1649

ak_seby je napisal/a:
Pozdravljeni,


1.Vem da smo napako naredili, ker nismo šli na pisni dogovor. Nas so učili, da se moramo držati dogovora. Žal sem bil preveč naiven in verjel. Zdaj delamo vse po papirjih.


Tu ne gre za to, da se je treba dogovorov držati, ampak za to, da dogovora sploh ni bilo, ker ni bil pisen. Gre za to, da je treba pri teh zadevah poznati zakon ali pa nekoga o tem vprašati.

ak_seby je napisal/a:
2.Svoje dolžnosti do staršev se zavedam, in vem da moram poskrbeti brezplačno. Sestra zavrača vse dolžnost do staršev. Po njenih besedah, ona ni dolžna skrbeti za starše, ima pa pravico do dedovanja. Noče sprejeti dejstva, da je bila dolžna skrbeti po zakonu.


Kot rečeno, otrok je dolžan za starše skrbeti izključno takrat, ko starši ne morejo skrbeti zase in nimajo (skupaj s socialnimi transferji, prihranki, premičnim premoženjem) sredstev za to, da skrbijo zase. Če starš sredstva ima, otrok ni dolžan preživljati tega starša. Iz napisanega izhaja, da je vaša mama najverjetneje sredstva imela. Otrok, ki ni dolžan skrbeti za starše in za starše ni skrbel, ima enako pravico do dedovanja kot otrok, ki ni dolžan skrbeti za starše, a je za starše skrbel. Pač velja pravilo, da tisti, ki prostovoljno sprejme negativne posledice (otrok, ki skrbi za starša, tudi če ni dolžan), ni upravičen do povračila škode od teh negativnih posledic.

ak_seby je napisal/a:
3. Zakaj nismo oddali v dom? Ko smo se začeli urejati papirje za dom, je sestra rekla, če smo pozabili na dogovor. Tist ko skrbi, tist dobi mamino dediščino. Ja vem, dobro nas je izkoristila.
Večkrat sem se probal pogovoriti, ampak ni šlo. Pri meni nebi bilo problema glede doma, plačal bi tisto polovico za dom, saj sem dolžan. Nazadnje je sestra rekla, saj ne rabi doma posebne oskrbe, čeprav so vsi zdravniki napisali, da rabi nadzor 24/7. Sestra zdaj vse zanika, da se nismo hoteli dogovoriti.


Kot sami ugotavljate, problem izhaja iz neobstoja zavezujočega in dokazljivega dogovora. Ponavljam - dogovor o preživljanju in dedovanju OBSTAJA samo če je pisen in v notarski obliki. "Dogovor" v kakršni koli drugi obliki zakon šteje, kot da ne obstaja, da ni bil nikoli izrečen. Tega sedaj za nazaj ni mogoče sanirati.

ak_seby je napisal/a:
4. Ne vem, ali se to smatra kot preživljanje. Plačevanje razliko pri njenih položnicah(smo imeli deljene stroške pri hiši, vsak svoj števec..itd), doplačevanje stroškov pri vzdrževanju objekta, doplačevanje pri ogrevanju(imela je svoje ogrevanje na plin), poskrbel za malico, kosilo, večerja ( 4 lete ni bila že sposobna nič skuhati, ni vedela kateri mesec je.), pomagal pri tuširanju ( ni se morala sama umivati, saj je velikokrat padla), pranje njenega perila..itd.


Če bi ji naročili hrano iz doma, bi bilo min 4-6€ na dan samo za kosilo, kje je še malica,..itd. Če bi uredili pomoč na domu, bi prišlo 5-12€/h. Če te stroške seštejem, ji nebi nič ostalo od pokojnine, bi morali vsi doplačati nekaj. Kje so šele ostali stroški.


Gleda se pač, kakšen bi bil najugodnejši strošek za mamino preživljanje - verjetno bi bila to domska oskrba, kjer bi bilo vključeno vse od hrane do položnic. Presežek nad tem zneskom šteje za vaše prostovoljno darilo mami, ki na pravice drugih dedičev ne vpliva.

ak_seby je napisal/a:



Upam da se zadeva kaj hitro zaključi, čeprav pri materialistih dvomim.

Hvala za prejšni odgovor.

Lp
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Stran 1 od 1
pravniki.info Seznam forumov  ~  Dedno pravo

Objavi novo temo   Odgovori na to temo


 
Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu