Avtor Sporočilo
<  Kazensko pravo  ~  odškodnina
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
andrej_k
PrispevekObjavljeno: Ned 22 Jan, 2006 16:31  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Nov 2005 12:05
Prispevkov: 19

Lep pozdrav

imel bi eno vprašanje v zvezi odškodnine kot žrtev kaznivega dejanja

v decembru sem bil v službi med policijsko intervencijo s strani kršitelja javnega reda in miru (roma-cigana) lahko telesno poškodovan.

Zanima me, od koga lahko pričakujem (zahtevam) odškodnimo za telesne poškodbe (dobil sem udarec nad obrvjo, na kliničnem centru so me morali operativno šivati, na oko 1 teden nisem nič videl, brazgotina bo najbrž za vedno ostala, zaradi dejanja dobivam doze injekcij proti tetanusu - 4x + 1 dozo čež pol leta). zoper storilca je bila podana kazenska ovadba za povzročitev lahke telesne poškodbe in preprečitve uradnega dejanja uradni osebi.

1. od povzročitelja nimam kaj denarno pričakovati (zahtevati), ker je uradno brez denarja (kot vsi romi, poleg tega je bil v času storitve mladoleten)
2. ali lahko zahtevam od ministrstva za notranje zadeve (nevarno delo, poškodba pri opravljanju uradnih nalog v času službe)?
3. po določilih Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj?
4. lahko po točkah 3. in 4.?

Hvala za odgovore
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
jadran
PrispevekObjavljeno: Pon 23 Jan, 2006 22:07  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pon Mar 2005 17:57
Prispevkov: 848

Naveden zakon govori o formalni in materialnih pogojih, ki morajo obstajati, da se po zakonu izplača odškodnina:

Formalni pogoji:

Formalni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so izpolnjeni, če je prosilec:
– državljan Republike Slovenije ali
– državljan druge države članice Evropske unije.

Materialni pogoji:

1) Materialni pogoji za priznanje odškodnine po tem zakonu so:
– da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje
– da je bilo dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije,
– da je bilo dejanje zaznano ali pristojnemu organu naznanjeno kot kaznivo dejanje,
– da na strani prosilca ne obstajajo okoliščine, zaradi katerih po Obligacijskem zakoniku ni mogoče zahtevati povrnitve škode,
– da je zaradi dejanja prosilec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
– da je bila prosilcu z dejanjem storjena škoda, priznana s tem zakonom.
2) Če je bila posledica dejanja smrt osebe, lahko pravice po tem zakonu uveljavljajo svojci, če zakon ne določa drugače.

Nadalje zakon določa, da ima upravičenec pravico do odškodnine ne glede na to, ali je storilec dejanja znan, in ne glede na to, ali je bil kazenski postopek uveden. Vendar če je proti storilcu dejanja uveden kazenski postopek, je upravičenec dolžan uveljavljati premoženjskopravni zahtevek v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek, in o tem obvestiti komisijo, po ZOŽKD.

Glede na to, da je vložena ovadba, lahko takoj ali pa nato v kazenskem postopku vložite kot žrtev premoženjskopravni zahtevek. Glede na to, da je rok za vložitev zahtevka za izplačilo odškodnine po citiranem zakonu, 60 dni, vložite premoženjsko pravni zahtevek v tem roku, nato pa obvestite komisijo, ki o odškodninah po ZOŽKD odloča ( to zgolj za to, da ne bi bili slučajno prepozni).

Sicer zakona ne poznam dobro, ker je relativno nov, vendar pa iz njega izhaja, da v primeru poplačila oz. izplačila odškodnine po ZOŽKD, vstopi v vaše pravice RS, ki poskuša izterjati nato odškodnino od storilca. zakon sicer nikjer ne omenja, kaj v primeru, ko je podan premoženjskopravni zahtevek na sodišču, vendar menim, da se lahko tudi v tem primeru izplača odškodnina po ZOŽKD, nato pa izplačano odškodnino terja plačitelj, torej RS od storilca.

Možno bi bilo tudi zahtevati odškodnino na podlagi civilne odgovornosti - objektivne odgovornosti, vendar glede na to, da je to precej komplicirano, vam svetujem, da se za tak zahtevek raje obrnite na odvetnika, ki se ukvarja z odškodninskim pravom.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
andrej_k
PrispevekObjavljeno: Tor 24 Jan, 2006 17:26  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Nov 2005 12:05
Prispevkov: 19

na odvetnika sem se v tem primeru že obrnil. meni, da ni moč terjati odškodnine in od ministrstva in po ZOŽKD, vendar jaz se nekako z njegovim mnenjem ne strinjam. Predvsem zato, ker zagovarja, da je ministrstvo objektino odgovorno, ker sem pač takrat opravljal uradno nalogo za državo in v imenu države, ne morem od iste države dvakratno odškodnino... težava je v tem, ker dejanski storilec kaznivega dejanja (ki je mladoleten in nezaposlen) bo v tem primeru poceniodnesel (verjetno samo s pogojno kaznijo - tak je pač običaj na naših sodiščih), ne bo pa čutil svojega dejanja ma terialno.

Bližje mu je vaše razmišljanje, da odškodnino v imenu storilca krije država, nakar prisojeno odškodnino od storilca tudi iztirja.

Zato me tudi zanima, kaj storiti v omenjenem primeru.

A kdo ve naslov zgoraj omenjene komisije?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
jadran
PrispevekObjavljeno: Tor 24 Jan, 2006 18:17  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Pon Mar 2005 17:57
Prispevkov: 848

Odvetnik vam je po mojem hotel povedati, da ne morete komulirati zahtevkov za nepremoženjsko škodo. jaz sem želel v svojem odgovoru samo poudariti, da je več možnosti, kako dobiti odškodnino, če morda iz enega naslova ne bi dobili. Se mi pa zdi ta zadeva po ZOŽKD precej sigurna pot za pridobitev odškodnine, saj je vprašanje, kako bi uspeli z dokazovanjem odgovornosti MNZ. Bolje je vsekakor, da se poslužite prvega načina. Ker pa je zakon šele vstopil v veljavo in sem ga sam šele prvič prebral, ne vem veliko o delu komisije, o kateri zakon govori.

Komisija deluje pod okriljem Ministrstva za pravosodje, zato je najbolje, da se za dodatne informacije obrnete nanje.


ZOŽKD pa določa naslednji postopek za uveljavitev odškodnine:

Vložitev zahteve

27. člen

1) Zahtevo za uveljavljanje odškodnine vloži prosilec pri ministrstvu, pristojnem za pravosodje.
2) Zahteva se vloži pisno na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za pravosodje.

Vsebina zahteve

28. člen

1) Zahteva mora vsebovati:
– osebne podatke prosilca (osebno ime, datum in kraj rojstva, EMŠO oziroma za osebo, ki ni državljan Republike Slovenije, njen identifikacijski znak po predpisih njene države, državljanstvo, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, delovno mesto in naslov zaposlitve),
– opis dejanja,
– opis posledic dejanja,
– navedbo vrste odškodnine, ki jo zahteva.
2) Zahteva mora biti vložena v slovenskem jeziku, če zakon ne določa drugače.

Rok za vložitev zahteve

29. člen

1) Zahteva mora biti vložena najpozneje v šestih mesecih od dneva storitve dejanja, za katero se uveljavlja odškodnina.
2) Če upravičenec zaradi telesnih poškodb ni sposoben vložiti zahteve v roku iz prejšnjega odstavka, mora zahtevo vložiti najpozneje v treh mesecih od dneva, ko so prenehali obstajati razlogi, zaradi katerih ni mogel vložiti zahteve, najpozneje pa v petih letih od dneva storitve dejanja.

Listine, ki morajo biti priložene

30. člen

1) Zahtevi morajo biti priložene naslednje listine:
– dokazilo o državljanstvu,
– potrdilo policije o zaznavi oziroma naznanitvi dejanja kot kaznivega dejanja,
– ustrezna zdravniška potrdila oziroma listine, ki izkazujejo, da je upravičenec utrpel telesno poškodbo, okvaro zdravja ali duševne bolečine,
– izjava upravičenca o uveljavljanju posameznih vrst škode, priznane s tem zakonom, iz drugih pravnih naslovov,
– druge listine, ki dokazujejo obstoj pogojev po tem zakonu in upravičenec z njimi razpolaga.
2) Listine iz prejšnjega odstavka morajo biti v izvirniku ali overjenem prepisu.
3) Listini, sestavljeni v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod.

Predhodni preizkus

31. člen

1) Zahtevo, ki ni pravočasna, in zahtevo, ki je nepopolna ali nerazumljiva, pa prosilec pomanjkljivosti v določenem roku ne odpravi, zavrže predsednik komisije.
2) Rok za odpravo pomanjkljivosti v nepopolni ali nerazumljivi zahtevi, ki ga določi predsednik komisije, ne sme biti krajši od 30 dni.

Odločanje o zahtevi

32. člen

1) Komisija o zahtevi veljavno odloča na seji, če so navzoči predsednik ali njegov namestnik in vsi člani ali njihovi namestniki. Komisija odloča z večino glasov.
2) O priznanju odškodnine odloči komisija z odločbo. Odločbo mora izdati v 90 dneh od dneva prejema popolne zahteve.
3) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.
4) Pravnomočna odločba o priznanju odškodnine se pošlje Državnemu pravobranilstvu Republike Slovenije.

Posredovanje podatkov

33. člen

Državni in drugi organi ter organizacije in posamezniki, ki razpolagajo s podatki o okoliščinah in dejstvih, pomembnih za odločitev, morajo komisiji na njeno pisno zahtevo te podatke brezplačno posredovati.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Stran 1 od 1
pravniki.info Seznam forumov  ~  Kazensko pravo

Objavi novo temo   Odgovori na to temo


 
Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu