Avtor Sporočilo
<  Izvršilno pravo  ~  Pooblastilo odvetnika
Objavi novo temo   Odgovori na to temo
greg
PrispevekObjavljeno: Sob 11 Jun, 2005 10:34  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Maj 2005 2:17
Prispevkov: 38

Pozdravljeni.
Zanima me kako je s pooblastili odvetniku.
Recimo, da kot upnik vložiš predlog za izvršbo moraš seveda priložiti pooblastilo (seveda če ti ga sestavi odvetnik in tudi on ti ga pošlje na sodišče).
V kolikor pa te v nadaljevanju s sodišča pozovejo, da jim sporočiš recimo nove podatke (novi naslov dolžnika .... ), ali pa samo pošlješ utesnitev predloga za izvršbo, ali pa recimo ustavitev, KAKO pa je v tem primeru s poooblastilom. (Govorim seveda za primere ko se vse te dopise pošilja preko odvetnika). Ali je potrebno vedno znova priložiti, k vsakemu dopisu? Ali zadostuje tisti ki smo ga poslali ob predlogu.
Ker predvidevam, da s zakonom takile primeri niso eksplicitno definirani, bi prosil za izkušnje ki jih imate.
LP
greg
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
justicia
PrispevekObjavljeno: Sob 11 Jun, 2005 11:36  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Mar 2005 21:36
Prispevkov: 679

Odvetniki imajo ponavadi kar enotno pooblastilo ( torej vsi enako), s katerim stranka odvetnika pooblasti praktično za večino poslov. Možno je, da stranka pooblasti odvetnika za zastopanje v točno določeni zadevi. Takrat se na pooblastilo zapiše zadeva, v kateri bo odvetnik stranko zastopal in jo lahko zastopa izklkjučno za to zadevo. Sodišču odvetnik s prvim pisanjem ( ponavadi tožbo, odg. na tožbo, predlogom za izvršbo ipd.) pošlje tudi pooblastilo, ki potem velja ves čas postopka, tudi v pritožbenem postopku. Potrebno pa je novo pooblastilo, v kolikor pride do vložitve izrednih pravnih sredstev.

Torej za konkretni primer izvršbe: odvetniku daste pooblastilo, da vas zastopa pri izterjavi dolga od določenega dolžnika. Odvetnik pošlje pooblastilo skupaj s predlogom za izvršbo na sodišče in nato vsa pisanja, ki jih pošiljam ( razširitve izvršilnih sredstev, utesnitev, umik ipd) dela za vas odvetni ne da bi moral ponovno poslati sodišču pooblastilo. Sodišču se pošlje le morebitni preklic oz. odpoved pooblastila.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
greg
PrispevekObjavljeno: Sob 11 Jun, 2005 17:11  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Maj 2005 2:17
Prispevkov: 38

Zelo HVALA za odgovor, bil je v pomoč.

Ponavadi me zanima ali odgovori temeljijo na zakonu, zato v kolikor je tole izrecno omenjeno v katerem od zakonov, vas prosim da ga navedete.

Hvala še enrkat
LP
greg
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Dman
PrispevekObjavljeno: Ned 12 Jun, 2005 12:51  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Mar 2005 13:26
Prispevkov: 118

zakon o pravdnem postopku
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
greg
PrispevekObjavljeno: Ned 12 Jun, 2005 15:43  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Sre Maj 2005 2:17
Prispevkov: 38

Del tega zokona oz. člen pa je?
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
justicia
PrispevekObjavljeno: Ned 12 Jun, 2005 21:02  Odgovori s citatom



Pridružen/-a: Ned Mar 2005 21:36
Prispevkov: 679

Pošiljam vam nekaj členov iz zakonov o pooblastilih odvetnikom. Upam, da vam bo kaj pomagalo.

Zakon o odvetništvu določa naslednje:

12. člen

Stranka lahko pooblastilo ob vsakem času prekliče, odvetnik pa ga lahko ob vsakem času odpove.

Po odpovedi pooblastila je odvetnik dolžan še en mesec opravljati dejanja za stranko, ki ji je odpovedal pooblastilo, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala za stranko v tem času.

Dolžnost iz prejšnjega odstavka ne veže odvetnika, če stranka prekliče pooblastilo.


13. člen

Odvetnik stranki pooblastila ni dolžan vrniti, stranka pa ima pravico zahtevati, da sama na pooblastilo zapiše preklic pooblastila.


14. člen

Po prenehanju zastopanja mora odvetnik stranki izročiti listine in spise v izvirniku, vključno s tistimi, ki jih je pridobil po 10. členu tega zakona.

Če odvetnikovo delo in stroški zastopanja niso plačani, ima odvetnik pravico na strankine stroške zase izdelati prepise listin, ki so potrebni zaradi ugotovitve plačila njegovega dela in stroškov.

Odvetnik stranki ni dolžan izročiti osnutkov pisanj, njenih pisem odvetniku in drugih zaupnih pisanj ter dokazil o izvršenih in njemu še nepovrnjenih plačilih. Na zahtevo in stroške stranke ji je dolžan izročiti njihove prepise.

Odvetnik mora hraniti spise pet let po prenehanju zastopanja stranke. Po preteku tega časa pa jih je dolžan komisijsko uničiti na način, ki ga določi statut Odvetniške zbornice Slovenije.


Zakon o pravdenm postopku določa naslednje:

POOBLAŠČENCI

86. člen

Stranke smejo opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu, vendar pa lahko sodišče zahteva od stranke, ki ima pooblaščenca, naj se pred sodiščem sama izjavi o dejstvih, ki jih je treba ugotoviti v pravdi.
Stranka, ki jo zastopa pooblaščenec, sme vselej priti pred sodišče in dajati izjave poleg svojega pooblaščenca.
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik.
Določba prejšnjega odstavka ne velja v primerih, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit.

87. člen

V postopku pred okrajnim sodiščem je lahko pooblaščenec vsak, kdor je popolnoma poslovno sposoben.
Če sodišče ugotovi, da pooblaščenec, ki ni odvetnik, ni sposoben za zastopanje, opozori stranko na škodljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi nepravilnega zastopanja.
V postopku pred okrožnim, višjim in vrhovnim sodiščem je pooblaščenec lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.
Za zastopanje pred sodiščem se lahko pooblasti tudi odvetniška družba.

88. člen

Če tožeča stranka pri okrožnem sodišču vloži tožbo po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ji sodišče s sklepom naloži, da v roku, ki ne sme biti daljši kot 15 dni, imenuje pooblaščenca v skladu z navedeno določbo ali izjavi, da se bo zastopala sama. V sklepu jo opozori na pravne posledice, če ne ravna po nalogu sodišča.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka ni pritožbe.
Če tožeča stranka ne ravna v skladu s sklepom iz prvega odstavka tega člena, sodišče tožbo kot nedovoljeno zavrže.
Če tožeča stranka med postopkom pred okrožnim sodiščem opravlja pravdna dejanja po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, se šteje, da ta dejanja niso opravljena.

89. člen

V pravnem pouku zoper sodno odločbo, ki jo izda okrajno sodišče, mora sodišče pravdni stranki opozoriti, da mora biti v primeru, če pritožbo vložita po pooblaščencu, pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona.
Če je pritožba vložena po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, jo sodišče kot nedovoljeno zavrže.

90. člen

V postopku pred okrožnim sodiščem sodišče ob vročitvi tožbe opozori toženo stranko, da mora biti v primeru, če bo pravdna dejanja opravljala po pooblaščencu, pooblaščenec oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona.
Če tožena stranka pred okrožnim sodiščem pravdna dejanja opravlja po pooblaščencu, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, se šteje, da ta dejanja niso opravljena.

91. člen

Sodišče zavrže kot nedovoljeno izredno pravno sredstvo, vloženo po pooblaščencu, ki ni oseba, določena v tretjem odstavku 86. člena tega zakona.
Če v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi nasprotnik vlagatelja ne opravlja pravdnih dejanj po pooblaščencu, ki je oseba iz tretjega odstavka 86. člena tega zakona, se šteje, da ta dejanja niso opravljena.

92. člen

Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka.

93. člen

Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana.
Če je pooblaščenec priznal kakšno dejstvo na naroku, na katerem stranka ni bila navzoča, ali ga je priznal v vlogi, pa stranka to priznanje pozneje spremeni ali prekliče, presodi sodišče obe izjavi v smislu drugega odstavka 214. člena tega zakona.

94. člen

Obseg pooblastila določi stranka.
Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja.

95. člen

Če da stranka odvetniku pooblastilo za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, ima odvetnik na podlagi takega pooblastila pravico:
1. opravljati vsa pravdna dejanja, zlasti pa vložiti tožbo, jo umakniti, pripoznati tožbeni zahtevek ali se mu odpovedati, skleniti sodno poravnavo, vložiti redno pravno sredstvo, se mu odpovedati ali ga umakniti ter predlagati začasne odredbe;
2. zahtevati izvršbo ali zavarovanje in opravljati vsa dejanja, ki so potrebna v tem postopku;
3. sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške;
4. prenesti pooblastilo na drugega odvetnika ali pooblastiti drugega odvetnika za posamezna pravdna dejanja.
Za vložitev izrednih pravnih sredstev mora odvetnik predložiti novo pooblastilo.
Odvetnika lahko nadomešča v primerih iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen, pred okrajnim sodiščem in v gospodarskih sporih pred okrožnim sodiščem do vrednosti 2,000.000 tolarjev pa tudi odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni.

96. člen

Če stranka v pooblastilu ni natančneje določila pravice pooblaščenca, sme opravljati pooblaščenec, ki ni odvetnik, s takim pooblastilom vsa pravdna dejanja, vendar pa mora imeti vselej izrecno pooblastilo za umik tožbe, za pripoznanje tožbenega zahtevka ali za odpoved tožbenemu zahtevku, za sodno poravnavo, za odpoved ali umik pravnega sredstva, ter za prenos pooblastila na drugega.

97. člen

Stranka da pooblastilo pisno.
Stranka, ki ne zna pisati ali se ne more podpisati, pritisne na pisno pooblastilo namesto podpisa odtis kazalca. Če se da v takem primeru pooblastilo osebi, ki ni odvetnik, morata biti navzoči dve priči, ki se na pooblastilu podpišeta.
Če sodišče dvomi o pristnosti pisnega pooblastila, lahko s sklepom odredi, naj se predloži overjeno pooblastilo. Zoper tak sklep ni pritožbe.

98. člen

Pooblaščenec mora predložiti pooblastilo ali izkazati pooblastilo, dano pravni osebi, pri prvem pravdnem dejanju.
Sodišče lahko dovoli, da opravlja pravdna dejanja za stranko začasno oseba, ki ni predložila pooblastila, vendar pa ji hkrati naloži, da v določenem roku predloži pooblastilo ali izkaže odobritev stranke za opravljena pravdna dejanja.
Dokler ne poteče rok za predložitev pooblastila, odloži sodišče izdajo odločbe; če pa preteče ta rok brez uspeha, nadaljuje postopek, ne da bi upoštevalo dejanja, ki jih je opravila oseba brez pooblastila.
Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže.
Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka pozneje odobrila.

99. člen

Stranka lahko pooblastilo kadar koli prekliče, pooblaščenec pa ga lahko kadar koli odpove.
Preklic oziroma odpoved pooblastila se mora naznaniti sodišču, pred katerim teče postopek, bodisi pisno ali ustno na zapisnik.
Preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko od trenutka, ko se ji naznani.
Po odpovedi pooblastila je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati dejanja za tistega, ki mu je pooblastilo dal, če je treba odvrniti kakšno škodo, ki bi lahko nastala zanj v tem času.

100. člen

Če je pooblaščencu dana pravica, da opravlja vsa pravdna dejanja, pa stranka oziroma njen zakoniti zastopnik umre ali postane poslovno nesposoben, ali če je zakoniti zastopnik razrešen, ima pooblaščenec še naprej pravico opravljati pravdna dejanja, vendar pa lahko dedič oziroma novi zakoniti zastopnik prekliče pooblastilo.
V primerih iz prvega odstavka tega člena prenehajo pooblaščencu, ki ni odvetnik, vselej pravice, ki se morajo v pooblastilu izrecno navesti (96. člen).

101. člen

S prenehanjem pravne osebe preneha tudi pooblastilo, ki ga je dala.
Pooblastilo, ki ga je dal stečajni dolžnik, preneha, ko nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.
Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena je pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko.
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo
Pokaži sporočila:   
Časovni pas GMT + 2 uri, srednjeevropski - poletni čas

Poglej naslednjo temo
Poglej prejšnjo temo
Stran 1 od 1
pravniki.info Seznam forumov  ~  Izvršilno pravo

Objavi novo temo   Odgovori na to temo


 
Pojdi na:  

Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu