pravniki.info ~ Brezplačni pravni nasveti ~ Poglej temo

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 13:10 Prispevkov: 9

Mi lahko kdo razloži kako je z izročilno pogodbo za zapustnikovo premoženje. A je to pogodba za čas življenja za primer smrti ali ne?

LP, Tinkara

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 10:33 Prispevkov: 342

Pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja pogodba o razpolaganju s premoženjem med živimi, spada pa med dednopravne pogodbe. Urejena je v določilih obligacijskega zakonika. Njeno bistvo pa je v tem, da se izročitelj z izročilno pogodbo zaveže, da bo izročil in razdelil svoje premoženje svojim potomcem, posvojencem ter njihovim potomcem.
Predpostavke za sklenitev take pogodbe:
-stranke so fizične osebe, ki so v sorodstvenem razmerju v ravni črti, ne glede na medsebojno oddaljenost
a) potomec ne glede na oddaljenost sorodstva z izročiteljem – otrok, vnuk,
pravnuk, pri čemer bližnji potomec ne izključuje bolj oddaljenih,
b) posvojenec in njegov potomec,
c) zakonec ali izvenzakonski partner
- s pogodbo se morajo strinjati vsi izročiteljevi potomci, ki v primeru smrt izročitelja dedujejo po zakonu ( torej potemtakem ni potrebno soglasje za tistega potomca, ki se je pred tem ali kasneje odpovedal dedovanju – odpoved dedovanju pa velja tudi za njegove potomce, če izrecno ne navede, da se odpoveduje le v svojem imenu),
-pogodba mora biti v obliki notarskega zapisa, pri sestavljanju pa morata sodelovati dve priči,
-premoženje, ki je zajeto v pogodbi, lahko obsega le premoženje, ki pripada izročitelju ob sklenitvi pogodbe ( nepremičnine niso obvezno predmet izročilne pogodbe),

Gre za neodplačen enostranski pravni posel, ki predstavlja obvezo samo za izročitelja premoženja.

Če se zakonec ali zunajzakonski partner ne strinja s pogodbo, je le-ta kljub temu veljavna, zakonec pa jo lahko izpodbija kot nujni dedič na podlagi pogodbe in zahteve vrnitev daril. Pri izračunu vrednosti nujnega deleža zakonca se upošteva izročeno premoženje po izročilni pogodbi kot darilo. Izročitelj pa lahko pri izročitvi in razdelitvi upošteva tudi svojega zakonca.

Najpomembnejša predpostavka veljavnosti izročilne pogodbe pa je, da premoženje, ki je predmet izročitve ne spada v izročiteljevo zapuščino in se ne upošteva pri ugotavljanju njene vrednosti. S pogodbo se torej vnaprej izročijo premoženjska razmerje, ki bi se sicer urejala po prednikovi smrti, s tistimi osebami, ki bi, če pogodbe ne bi bilo, dedovale po predniku.
Izročitev in razdelitev premoženja za življenja predstavlja za osebe, ki jim je bilo premoženje izročeno in razdeljeno vnaprejšnje dedovanje pred smrtjo zapustnika s posledico, da te osebe nimajo po smrti zapustnika nobenih dednopravnih zahtevkov glede premoženja, ki jim je bilo izročeno.

To je tudi glavna razlika z darilno pogodbo, saj je v določenih primerih mogoče zahtevati vračilo daril ob dedovanju (če je prikrajšan nujni delež dediča).

Izročilna pogodba je primerna za tiste primere pri katerih izročitelj želi dokončno urediti lastninsko stanje nepremičnin.

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 13:10 Prispevkov: 9

Hvala za izredno obširen odgovor. kaj pa je v primeru, če se eden od potomcev ne strinja s pogodbo?

Pridružen/-a: Ned Mar 2005 21:36 Prispevkov: 679

Enak odgovor je bil že posredoan pod forumom civilno prav, ampak vseeno še enkrat:

Če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, se štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem, ne glede na to, ali bi prevzemnik po zakonskem dedovanju prišel vpoštev kot dedič ( n. pr. ker živi še sin izročitelja, bo ob njegovi smrti po zakonu dedoval on in ne vnuk, na katerega pa je lahko zapustnik z izročilno pogodbo prenesel del svojega premoženja). Enako se ravna ( 550. člen OZ), če se izročitelju po izročitvi in razdelitvi, s katero so se strinjali vsi potomci, rodi otrok ali se pojavi potomec, ki je bil razglašen za mrtvega ( pod pogojem, da se pojavi oz. mora biti spočet potomec pred smrtjo zapustnika!)

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 13:10 Prispevkov: 9

Vidim, da so določila pri tej izročilni pogodbi precej striktna. Ali se lahko takšna pogodba sploh kdaj razveže?

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 10:33 Prispevkov: 342

Izročitelj lahko prekliče pogodbo zaradi hude nehvaležnosti, če se po njeni sklenitvi potomec proti njemu ali njegovemu bližnjemu obnaša tako, da bi bilo po temeljnih moralnih načelih nepravično, da bi ta prejeto obdržal. Enako velja, če potomec ne daje njemu ali komu drugemu preživnine, ki je bila dogovorjena s pogodbo o izročitvi in razdelitvi in če ne poravna izročiteljevih dolgov, katerih poravnava mu je bila v tej pogodbi naložena.

Pridružen/-a: Pon Feb 2005 21:45 Prispevkov: 5

Ali lahko sklene izročilno pogodbo nekdo, ki nima potomcev oz. posvojencev?

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 10:33 Prispevkov: 342

Izročilne pogodbe nekdo, ki nima potomcev ne more skleniti, v kolikor pa jo sklene in takšna pogodba izpolnjuje pogoje za veljavnost kakšne druge n. pr. darilne pogodbe, velja kot darilna pogodba. Prav tako n. pr. ne more izročitelj izročiti svojega premoženja pravni osebi, ker je za izročilno pogodbo bistvena sorodstvena vez.

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 13:10 Prispevkov: 9

Ali morajo po zakonu potomci izročitelja odgovarjat za njegove dolgove (kot pri zapuščini)?

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 10:33 Prispevkov: 342

Potomci, med katere je izročitelj razdelil svoje premoženje, niso odgovorni za njegove dolgove, če ni bilo ob izročitvi in razdelitvi določeno kaj drugega, vendar pa izročiteljevi upniki lahko izpodbijajo izročitev in razdelitev ob pogojih, ki veljajo za izpodbijanje neodplačnih razpolaganj.

Pridružen/-a: Sob Feb 2005 13:10 Prispevkov: 9

Zanima me še, ali si lahko izročitelj premoženja zase pridrži kakšno stvar oz. ali lahko potomcem naloži kakšno obvezo?

Pridružen/-a: Ned Mar 2005 21:36 Prispevkov: 679

Ob izročitvi in razdelitvi lahko pridrži izročitelj zase ali za svojega zakonca ali pa zase in za svojega zakonca ali za koga drugega pravico užitka vsega izročenega premoženja ali dela premoženja, ali si izgovori dosmrtno rento v naravi ali v denarju, dosmrtno preživljanje ali kakšno drugo nadomestilo.

V takem primeru gre za dvostransko obligacijsko razmerje in postane izročilna pogodba v tem delu odplačna ( s tem odpade pretvorba (konverzija) v darilno pogodbo v primeru nestrinjanja enega izmed potomcev – za darilno pogodbo gre lahko le v primeru presežka vrednosti, torej tisto kar je več od obveznostih, ki jih s takšno pogodbo lahko dobi prevzemnik). Upravičenec do užitka je lahko tudi kdo drug razen zakonca in izročitelja samega, lahko je tudi nujni dedič, lahko pa je tudi pravna oseba.

Če sta užitek ali dosmrtna renta dogovorjena za izročitelja in njegovega zakonca skupaj, gre v primeru smrti enega od njiju užitek oziroma renta v celoti drugemu do njegove smrti, če ni kaj drugega dogovorjeno ali če iz okoliščin primera ne izhaja kaj drugega.